Statut

Na podlagi Zakona o društvih (Uradni list Republike Slovenije št. 61/2006) in Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o društvih (Uradni list Republike Slovenije št. 39/2011) je Slovensko-ukrajinsko kulturno društvo “Slava” na ustanovitvenem zboru dne 17.11.2023 sprejelo naslednji STATUT:

Statut Slovensko-ukrajinskega kulturnega in akademskega društva “Slava”

I. Ime in sedež Društva

1. člen

Društvo se imenuje Slovensko-ukrajinsko kulturno in akademsko društvo “Slava” (v nadaljevanju Društvo).

2. člen
Sedež Društva je v Ljubljani, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Aškerčeva 2.

3. člen
Društvo deluje v Republiki Sloveniji.

4. člen
Društvo je pravna oseba zasebnega prava.

5. člen
Društvo ima okrogel pečat z imenom Društva, z emblemom boginje Slave in z letnico 2023.

6. člen
Društvo se lahko povezuje s sorodnimi domačimi in mednarodnimi organizacijami ali zvezami.

7. člen
Dejavnosti Društva so javne. O njih Društvo prek glavnega odbora obvešča članstvo in širšo javnost po elektronski in/ali navadni pošti ter z obvestili, objavljenimi na spletni strani Društva.

II. Namen in cilji Društva

8. člen

Glavni nameni Društva in načini njegovega delovanja so:

  • povezovanje kulturnih delavcev, umetnikov z vseh področij, prevajalcev, akademskih delavcev, študentov in novinarjev, ki lahko prispevajo k razvoju slovensko-ukrajinskih stikov v obeh državah in v mednarodnem kontekstu;
  • nudenje moralne in v okviru možnosti materialne pomoči omenjenim skupinam, kadar se iz zunanjih razlogov znajdejo v eksistenčno tveganih položajih;
  • povezovanje institucij, ki lahko prispevajo k ciljem, navedenim v prejšnjih dveh alinejah;
  • spodbujanje akademskih izmenjav vključno s študentskimi;
  • organizacija predavanj, pogovornih, literarnih, glasbenih, likovnih, uprizoritvenih in drugih umetniških dogodkov;
  • spodbujanje relevantnih skupnih publikacij s področja leposlovja, humanistike, družboslovja in drugih disciplin;
  • javno uveljavljanje stvarnega in eksemplaričnega pomena slovensko-ukrajinskih kulturnih in drugih stikov za civilizacijski napredek Evrope in mednarodne skupnosti.

III. Članstvo

9. člen
Član lahko postane, ne glede na svoje državljanstvo, kdor je s svojimi prispevki izkazal korist za širše področje delovanja društva ali lahko to korist izkaže z novimi pobudami.
O sprejetju v Društvo odloča Glavni odbor.
Za včlanitev v Društvo je treba Glavnemu odboru poslati pristopno vlogo in kratko spremno besedilo, ki izkazuje pretekle prispevke ali nove pobude v korist Društva.

10. člen
Pravice članov so:

  • voliti in biti izvoljen v organe Društva;
  • po pooblastilu organov Društva zastopati Društvo v drugih institucijah;
  • predlagati organom Društva spremenjene ali nove oblike, vsebine in metode dela;
  • biti obveščen o društvenih prireditvah in publikacijah.

11. člen
Dolžnosti članov so:

  • skrbeti za napredek slovensko-ukrajinskih odnosov;
  • upoštevati društveni statut;
  • plačevati članarino;
  • sodelovati pri delu Društva in uresničevati njegov program;
  • udeleževati se občnih zborov;
  • upoštevati sklepe društvenih organov;
  • upoštevati splošna etična načela, ki v taki organizaciji omogočajo kolegialne odnose in konstruktivno delo.

12. člen
Člani za svoje delo v društvenih organih ne prejemajo plačila. Vse njihove pravice in dolžnosti so častne, možna je le povrnitev stroškov, ki nastanejo ob izvajanju konkretnih nalog.
Administrativno društveno delo lahko opravlja tudi nečlan Društva; za opravljeno delo je plačan po pogodbi, o kateri sklepa glavni odbor.

13. člen
Članstvo v Društvu preneha:

  • z izstopom, o katerem član pisno obvesti glavni odbor;
  • s črtanjem, o katerem sklepa glavni odbor;
  • z izključitvijo, o kateri sklepa glavni odbor;
  • s smrtjo.

14. člen
Razlog za črtanje je, če član ne plačuje članarine. Razlog za izključitev je, če član škoduje ugledu Društva.

15. člen
Črtani ali izključeni član je lahko znova sprejet v Društvo, če glavni odbor na njegovo željo ugotovi, da ni več vzrokov, zaradi katerih je bil črtan ali izključen.

IV. Organi Društva

16. člen
Organi Društva so:

  • občni zbor;
  • glavni odbor;
  • nadzorni odbor;
  • strokovni svet.

Mandatna doba glavnega odbora in nadzornega odbora je dve leti.

Občni zbor
17. člen
Občni zbor sestavljajo vsi člani Društva. Je najvišji organ Društva, ki v skladu s Pravilnikom o volitvah voli druge organe.
Občni zbor je redni, volilni ali izredni.

18. člen
Redni občni zbor skliče Glavni odbor enkrat na leto. Volilni občni zbor je vsako drugo leto. O sklicu občnega zbora mora glavni odbor obvestiti člane Društva najmanj 14 dni pred datumom, za katerega je sklican, z navedbo kraja, ure in dnevnega reda in v primeru volilnega občnega zbora tudi z imeni kandidatov za društvene organe.
Izredni občni zbor se lahko skliče po sklepu nadzornega odbora na zahtevo nadzornega odbora ali na zahtevo najmanj četrtine društvenih članov. Glavni odbor mora sklicati izredni občni zbor najpozneje mesec dni po prejeti zahtevi. Če tega ne stori, ga lahko skličejo tisti, ki so ga zahtevali. Navesti morajo zadevo, zaradi katere ga sklicujejo. Izredni občni zbor sklepa samo o zadevi, zaradi katere je bil sklican.

19. člen
Občni zbor je sklepčen, če se ga udeleži večina članov. Če občni zbor ob predvidenem začetku ni sklepčen, se začetek lahko odloži za pol ure. Nato za
veljavno sklepanje zadostuje večina navzočih članov, le za spremembo statuta ali za prenehanje delovanja Društva morata glasovati vsaj dve tretjini navzočih članov.
Glasovanje je tajno, razen če občni zbor odloči drugače.
O razrešnici organom Društva ne morejo glasovati člani teh organov.
Glavni odbor mora dodati dnevnemu redu občnega zbora vsak predlog ali pritožbo, ki mu jo v pisni obliki izroči najmanj pet članov Društva vsaj pet dni pred občnim zborom.
Na občnem zboru so lahko navzoči tudi nečlani Društva, nimajo pa pravice glasovati.

20. člen

Občni zbor začne predsednik glavnega odbora in ga vodi, dokler občni zbor ne izvoli delovnega predsedstva, zapisnikarja in dveh overiteljev zapisnika, na volilnem občnem zboru pa še volilne komisije.

21. člen
Občni zbor opravlja naslednje naloge:

  • sklepa o predloženem dnevnem redu;
  • razpravlja in sklepa o delu, poročilih, programih in predlogih glavnega odbora, nadzornega odbora, strokovnega sveta ter o predlogih članov;
  • sprejema in spreminja statut Društva;
  • voli in razrešuje predsednika ter člane glavnega in nadzornega odbora;
  • odloča o prenehanju, združitvi ali včlanitvi Društva v drugo društvo, združenje itn.;
  • odloča o pritožbah proti sklepom glavnega odbora.

22. člen
O poteku, delu in sklepih občnega zbora se piše zapisnik, ki ga podpišejo predsednik delovnega predsedstva in oba overitelja zapisnika.

Glavni odbor
23. člen
Glavni odbor vodi delo Društva med volilnima občnima zboroma in je odgovoren občnemu zboru.

24. člen
Člani glavnega odbora izmed sebe izbirajo predsednika glavnega odbora, lahko pa tudi enega ali več podpredsednikov. Glavni odbor imenuje komisije, delovne skupine za različne društvene dejavnosti, urednike publikacij ter predstavnike Društva v institucijah zunaj Društva.
Društvo zastopa predsednik glavnega odbora. Predsednik sklicuje in vodi seje glavnega odbora in podpisuje društvena sporočila, vloge ipd. Če je zadržan, ga nadomešča podpredsednik oz. pooblaščena oseba.

25. člen
Glavni odbor ima seje po potrebi. Seje so zaprte za javnost. Glavni odbor lahko na svoje seje povabi tudi celoten strokovni svet ali osebe, ki niso člani glavnega odbora in Društva. Zapisniki društvenih organov so na vpogled vsem članom Društva, ki izrazijo zanimanje zanje.

26. člen
Glavni odbor opravlja predvsem naslednje naloge:

  • sklicuje občne zbore, na njih poroča o opravljenem delu in poslovanju ter predlaga zamisli za prihodnje delo;
  • predlaga statut Društva ali njegove spremembe;
  • sprejema druge društvene akte;
  • pred volilnim občnim zborom v skladu s predlogi članstva in soglasjem kandidatov sestavi in predlaga kandidatne liste za glavni in nadzorni odbor;
  • sprejema člane v strokovni svet;
  • sprejema nove člane in črta člane po 9., 13., 14. in 15. členu tega statuta;
  • izključuje člane na podlagi utemeljenega pisnega predloga častnega razsodišča in izjave prizadetega člana;
  • razsoja v morebitnih sporih med članom Društva in Društvom, zlasti pri ravnanju, ki ni v skladu s statutom in sklepi organov Društva; naslednja instanca v teh sporih je častno razsodišče, najvišja pa občni zbor Društva;
  • odloča o imenovanju častnih članov;
  • organizira društvene prireditve in o tem obvešča javnost;
  • pripravlja prijave na javne natečaje za financiranje projektov ter kulturnih in strokovnih prireditev;
  • določa in pobira članarino ter zbira druge denarne prispevke za delo in poslovanje Društva;
  • sklepa o izdatkih za društveno delo, prireditve in publikacije.

27. člen
Glavni odbor je sklepčen, če je na seji večina članov. Sklep je sprejet, če zanj glasuje večina navzočih članov.
V obdobju med sejami glavnega odbora odloča o nujnih zadevah iz njegove pristojnosti predsednik oz. podpredsednik oz. pooblaščena oseba in o tem poroča na naslednji seji odbora.

Nadzorni odbor
28. člen
Nadzorni odbor ima tri člane. Izvoli jih občni zbor za dve leti. Člani nadzornega odbora med seboj izvolijo predsednika. Člani nadzornega odbora ne morejo biti hkrati člani glavnega odbora, morajo pa biti obveščeni o sejah glavnega odbora in se jih lahko udeležujejo.

29. člen
Nadzorni odbor je odgovoren občnemu zboru.
Naloga nadzornega odbora je:

  • spremljati delo glavnega odbora med dvema občnima zboroma;
  • nadzorovati materialno in finančno poslovanje Društva in pregledovati poslovne knjige;
  • pisno poročati občnemu zboru o svojih ugotovitvah in predlagati razrešnico za glavni odbor ali kak drugačen ukrep.

30. člen
Nadzorni odbor je sklepčen, če so navzoči vsi trije člani. Njegovi sklepi so veljavni, če zanje glasujeta vsaj dva člana.

Strokovni svet
31. člen
Strokovni svet je posvetovalni organ.
Člane Strokovnega sveta določa glavni odbor izmed posameznikov, ki lahko s svojim ugledom in izkušnjami prispevajo k razvoju dejavnosti društva.

V. Financiranje in finančno poslovanje Društva

32. člen
Dohodki Društva so:

  • članarina, darila, volila, nagrade, prostovoljni prispevki;
  • namenska sredstva iz državnega proračuna, drugih ustanov in organizacij, pridobljena prek javnih razpisov.

33. člen
Društvo vodi knjigovodsko evidenco v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi po sistemu dvostavnega računovodstva.

34. člen
Društveno premoženje so vse premičnine, ki so last Društva in kot njegova lastnina vpisane v inventarno knjigo. Z društvenim premoženjem gospodari glavni odbor, odločilne sklepe sprejema občni zbor.

VI. Prenehanje delovanja Društva

35. člen
Društvo preneha delovati:

  • po volji članov s sklepom občnega zbora, sprejetim z dvetretjinsko večino navzočih članov;
  • če občni zbor tri leta ni sklican in če ni imenovan zastopnik Društva;
  • po samem zakonu.

36. člen
Če Društvo preneha delovati s sklepom občnega zbora, sklepa o društvenem premoženju zaključni občni zbor.

VII. Dodatne in končne odločbe
37. člen
Ta statut dopolnjujejo pravilniki, ki nadrobneje določajo posamezna delovna področja Društva. Pravilnike pripravi in sprejme glavni odbor in o njih poroča na naslednjem občnem zboru.

38. člen
Ta statut začne veljati, ko ga sprejme občni zbor Društva in ko organ Republike Slovenije ugotovi njegovo skladnost z Zakonom o društvih.

V Mariboru, 17.11.2023